Ante KOLEGA a),
Ivan JURIĆ in Marija ĐIKIĆ
a)
Univ. of Zagreb, Fac. of
Agriculture, Animal Science Department, Svetošimunska 25, HR-10 000 Zagreb,
Croatia, prof., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Analiza oskrbe z živili živalskega izvora na Hrvaškem kaže, da domača
proizvodnja ne pokrije potreb po mleku, govedini, svinjini, ovčetini in kozjem
mesu. Trgovinska bilanca je pozitivna pri perutnini in jajcih. Pričakujemo, da
bo živinorejska proizvodnja na Hrvaškem narasla zaradi porasta domače porabe in
zaradi naraščanja domače konkurenčnosti glede na proizvodnjo žita. Povečano
število turistov že pozitivno vpliva na živinorejsko proizvodnjo.
Ključne besede: živila živalskega izvora /
oskrba / Hrvaška
Miran KASTELIC a)
a) Emona Farma Ihan, Breznikova 89, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Slovenija ima relativno majhne možnosti za razvoj prašičereje, toda kljub temu
bi lahko priredili šest milijonov 30 kg pujskov predvsem za izvoz. S tem bi
prihranili mlečno kvoto za proizvajalce na absolutnem travinju in močno povečali
intenzivnost slovenskega kmetijstva. Razvoj prašičereje mora biti povezan z
varovanjem okolja. Potrebno je ustanoviti novo organizacijo prašičerejcev,
manjkajoče znanje pa pridobiti iz držav z najbolj razvito prašičerejo.
Ključne besede: prašičereja / razvoj / Slovenija / Evropska
zveza
MOŽNOSTI IN RAZVOJ PRIREJE
PIŠČANČJEGA MESA V PERUTNINI PTUJ OZ. SLOVENIJI
a), Marko VOLK, Vladimir STRELEC in Ciril VARGA
a) Perutnina Ptuj d.d.,
Potrčeva 10, SI-2250 Ptuj, Slovenija, dr., mag.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V primerjavi z drugimi vrstami mesa je prireja perutninskega mesa v svetu in pri
nas rasla hitreje zaradi napredka na področju genetike, prehrane in tehnologije.
To vse je omogočilo, da je perutninarstvo danes uspešna in finančno zelo uspešna
kmetijska dejavnost, ki se pri nas uvršča na vidno mesto. Glede na skupno
prehrambeno industrijo v Sloveniji dosega meso piščancev 7,8 % domače prodaje, z
9,2 % pa pokriva prodajo na tujih trgih. V Sloveniji v zadnjih letih dosegamo
okrog 42 tisoč ton letne prireje piščančjega mesa, od tega 59,6 % v Perutnini
Ptuj. Trendi povečane porabe piščančjega mesa, še zlasti v obliki izdelkov in
pripravljenih jedi, so v zadnjih letih zelo izraziti in kaže, da bo poraba še
naraščala.
a)
in Antonija HOLCMAN
a) Jata, d.d.,
Hladilniška 34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na kmečkih gospodarstvih so poleg druge perutnine od nekdaj redili tudi pure,
predvsem na gričevnatih področjih Slovenije, ob meji s hrvaškim Zagorjem.
Začetki intenzivnejše reje pur segajo v leto 1980, vendar je po treh letih reja
pur zamrla predvsem zaradi povečane možnosti izvoza piščančjega mesa. Po
osamosvojitvi Slovenije in izgubi nekdanjega jugoslovanskega trga je bilo
slovensko perutninarstvo prisiljeno zmanjšati prirejo. Perutninarji so kljub
vsemu želeli izkoristiti razpoložljive zmogljivosti, med drugim so pričeli
razširjati pitanje pur tudi zaradi vse večjega poudarjanja zdravega
prehranjevanja. Z vidika ocene prehranske vrednosti zavzema purje meso pomembno
mesto na jedilniku. V skupni prireji perutninskega mesa je purjega mesa
približno 15 % in na prebivalca priredimo 3,3 kg (v letu 2000), poraba purjega
mesa na prebivalca pa je 4,1 kg na leto. Nadejamo se povečevanja prireje purjega
mesa, saj želimo zagotoviti stoodstotno samooskrbo.
Ključne besede: perutnina / purani / pure /
meso / prireja / kakovost / Slovenija
ŠIRITEV OPREDMETENEGA DELA V POVEZAVI Z
VELIKOSTJO OBRATOV, USMERJENIH V PRIDELAVO KRME
János EMBER a)
in Gyula HORVÁTH
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of
Animal Sciences, Guba Sándor street 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, prof., dr.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Po drugi svetovni vojni se je struktura kmetijskih površin na Madžarskem
bistveno spremenila. Med obema vojnama je bilo madžarsko kmetijstvo polfevdalno,
52 % prebivalcev se je preživljalo s kmetijstvom, 20 % kmetij je obsegalo
povprečno manj kot 2 ha, 30 % 12 ha in 14 % več kot 2 000 ha. Po vojni je bilo
le 7 % zemlje v privatni lasti, 70 % je bilo zadružne in 12 % državne s
povprečno 7 ha, 3 600 ha in 7 600 ha kmetijskih površin. V letu 2 000 je bila
večina kmetijske zemlje v privatni lasti, s tem da je bila večina majhnih kmetij
z manj kot 1 ha, nekaj pa z okrog 100 ha. Glede na stroške uporabe strojev
različnih zmogljivosti je najprimernejša kmetija s 50 ha zemlje.
Ključne besede: kmetijstvo / opredmeteno delo / kmetije /
velikost / krma / pridelava
MOŽNOSTI ZA EVROPSKE PRIDELOVALCE MLEKA NA
MADŽARSKEM IN NJIHOVI DEJANSKI REZULTATI
Szilárd GESZTI
a)
a) Univ. of Kaposvar, Fac. of
Animal Sciences, Dept. of Farm Economics, Guba Sándor street 40, H-7400
Kaposvár, Hungary.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Z vidika širjenja Evropske zveze (EZ) in globalizacije je raziskovanje
konkurenčnosti madžarske kmetijske prireje in tudi prireje mleka nujno.
Izhajajoč iz podatkovne baze evropskih pridelovalcev mleka (EDF) so trenutno
stanje prireje mleka na Madžarskem in njene možnosti v prihodnosti primerljivi z
gospodarskim položajem evropskih kmetov. Raziskave zajemajo 15 madžarskih kmetov
in zagotavljajo dovolj podatkov za primerjavo. Rezultati kažejo, da trenutna
gospodarska raven prireje mleka na Madžarskem ne more doseči mednarodnega
tržnega deleža, vendar pa je sposobna pokrivati trenutne in prihodnje domače
potrebe.
Ključne besede: mleko / prireja / Madžarska /
Evropska zveza
UVAJANJE MEDNARODNE PRIMERJALNE MREŽE ZA
KMETIJE IN NJENE MOŽNOSTI PRI PRIREJI MLEKA NA MADŽARSKEM
Bernadett KOVÁCS
a)
a) Univ. of Kaposvar, Fac. of
Animal Sciences, Dept. of Farm Economics, H-7401 Kaposvár, Hungary, P.O. Box
16., mag.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pogoji usklajevalnega projekta WTO so podoba globalnega scenarija in trenutno
poslovno popolnoma prosti. V prid vsakega posameznika je vedeti, kakšne možnosti
so v njegovi državi za vstop v tekmovalno areno na prostocarinskem trgu.
Mednarodna primerjalna mreža za kmetije (IFCN) si prizadeva spoprijeti se z
izzivi in tako sodelovati pri izgradnji znanstveno raziskovalne mreže, ki se bo
hitro in zanesljivo odzivala na spremembe tako na globalnem trgu kot tudi
lokalno. IFCN deluje na Madžarskem že tri leta in na osnovi njenih rezultatov
razvija mreže, ki zagotavljajo najnovejše, zanesljive in primerljive informacije
znanstvenikom, kmetom in politikom tako v lokalnem kot svetovnem merilu.
KAJ MENIJO PORABNIKI O PRAVILIH GLEDE
UGODNEGA POČUTJA ŽIVALI V POKRAJINI SOMOGY NA MADŽARSKEM?
Attila CSORBAI
a) , Péter JANKOVICS in Gábor CSERVÁRI
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of
Animal Sciences, Dept. of Farm Economics, Guba Sándor street 40, H-7401
Kaposvár, Hungary.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pravila o ugodnem počutju živali so resen izziv v državah članicah Evropske
zveze (EZ). Zahteve so postavili porabniki, sledili so zakoni. Pomanjkljivost
tehnologij, ki upoštevajo ugodno počutje živali, je nižja prireja in s tem višji
stroški, vendar je večina porabnikov v EZ pripravljena plačati razliko. Avtorje
je zanimalo mnenje porabnikov o ugodnem počutju živali na Madžarskem, ki čaka na
vstop v EZ. Najpomembnejša vprašanja so bila: “Ali ste že kdaj slišali za to,
ali je tovrstna skrb potrebna ali ne, katera področja prireje in katere živalske
vrste so najproblematičnejše, ali imajo izdelki, dobljeni ob ugodnem počutju
živali, kakšno prednost pred izdelki iz intenzivne prireje?” Dobljeni rezultati
so primerljivi z rezultati Karine Latuche, ki je obdelala odgovore porabnikov na
vprašanja o ugodnem počutju živali v Franciji.
PERSPEKTIVE MAJHNIH DRUŽINSKIH KMETIJ V
OBČINI CAZIN
Vedad ŠAKIĆ
a), Ćazim CRNKIĆ in Asim KRAKOVIĆ
a) Univ. of Sarajevo, Veterinary
Fac., Zmaja od Bosne 90, BiH-71000 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, as., mag.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Občina Cazin je v severozahodnem delu Bosne in Herzegovine, bolj natančno v
Kantonu Una-Sana. Obsega 381 km2
površine in leži na nadmorski višini 317 m. V občini Cazin smo analizirali
podatke, dobljene na 20 kmetijah v maju leta 2001. Kmetije smo izbrali
naključno, opravili smo ogled kmetij in poizvedbo o strukturi goveje črede,
starosti ter produktivnosti. Na koncu smo analizirali dobljene podatke. V
prispevku prikazujemo rezultate o kategorijah goved in strukturi goveje črede.
Podajamo tudi najpomembnejše informacije o reji in produktivnosti mlečnih krav v
tej občini. Na osnovi pregleda in rezultatov poizvedbe bi lahko zaključili, da
sta način reje in produktivnost krav zadovoljiva, če ju primerjamo z današnjim
povprečjem v Bosni in Herzegovini.
Ključne besede: govedoreja / kmetije / Bosna in
Herzegovina
POVEZOVANJE KMETIJSTVA IN TURIZMA V
OBSOTELJSKO-KOZJANSKEM OBMOČJU
Franci ŽERAK
a) in Maja JANKOVIČ
a) Mesnine Žerak, Strmolska ulica 9,
SI-3252 Rogatec, Slovenija.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Prispevek obravnava pogoje za skupni razvoj kmetijstva in turizma na
Obsoteljsko-Kozjanskem območju. Naravne lepote in mir dežele, pa tudi že
obstoječi zdraviliški turizem, nudijo vse možnosti za nadaljnji razvoj turizma
na tem področju. V okviru projektov za razvoj kmetijstva obstajajo natančna
pravila za pridobitev blagovnih znamk, da bi proizvedli več zdravega mesa. Več
kot 80 kmetij je vključenih v projekt “FRANCIJEVE KMETIJE”. Prikazane so
smernice za skupni razvoj turizma in kmetijstva skupaj s pridobivanjem
kakovostnega mesa na manjših kmetijah ob sočasni skrbi za ohranjanje in
vzdrževanje kulturne krajine.
Ključne besede: kmetijstvo / turizem /
podeželje / razvoj / Slovenija / blagovne znamke
