IZVLEČEK
Podatke, ki smo jih uporabili za proučevanje razlik in zakonitosti v poteku laktacijske krivulje pri kravah molznicah v odvisnosti od sezone telitve, smo dobili iz redne AP kontrole na posestvu, kjer so v letu 1997 redili 428 krav črno bele pasme. V tem letu so krave dajale povprečno 6 382 kg mleka s 3,82 % maščobe in 3,35 % beljakovin v standardni laktaciji. Na posestvu so krmili krave podobno kot na številnih kmetijah v Sloveniji: v pašni sezoni so dobivale poleg paše seno, koruzno silažo, mineralno vitaminski dodatek in ustrezno krmno mešanico, v obdobju, ko so bile krave v hlevu (prosta reja, odprti hlev, globoki nastil), so dobivale seno, travno silažo, koruzno silažo, mineralno-vitaminski dodatek in ustrezno sestavljeno krmno mešanico. Ugotovili smo statistično značilne razlike v mlečnosti krav, ki so telile v različnih sezonah ali mesecih v letu. Potek laktacijske krivulje pri izračunani povprečni mlečnosti krav po zaporednih mlečnih kontrolah je pokazal razmeroma majhen dvig v mlečnosti krav na začetku laktacije, kasneje pa zadovoljivo mlečno vztrajnost. V poteku laktacijske krivulje pri kravah, ki so telile v različnih sezonah, smo ugotovili značilne razlike. Pri kravah, ki so telile jeseni, smo ugotovili značilen padec v mlečnosti v četrtem mesecu po telitvi. Mlečna vztrajnost je bila pri vseh kravah najslabša v poletnih mesecih. Krave, ki so telile v marcu ali v septembru, so dosegle enako mlečnost v standardni laktaciji (6 345 kg oz. 6 371 kg), pri tem pa so imele značilno različen potek laktacijske krivulje. Rezultati opravljenih analiz dokazujejo, da lahko razlike v mlečnosti krav, ki telijo v različnih letnih sezonah, razložimo z razlikami v poteku laktacijske krivulje. V razlage vplivov sezone na mlečnost krav pa je poleg vplivov okoliške temperature potrebno vključiti tudi druge dejavnike okolja (prehrana).

Ključne besede: govedo / krave / molznice / reprodukcija / sezona telitve / laktacijska krivulja

VPLIV PREDHODNE IN SEDANJE DOBE MED TELITVAMA NA MLEČNOST V SEDANJI STANDARDNI LAKTACIJI

IZVLEČEK
V analizo smo vključili laktacijske zaključke črno-belih krav iz A in AP kontrole, ki so imele znano predhodno in sedanjo dobo med telitvama (DMT) v obdobju od leta 1986 do 1997. Število laktacijskih zaključkov za količino mleka in količino ter odstotek mlečne masti v standardni laktaciji je znašalo 49 807 in za količino ter odstotek mlečnih beljakovin 39 802. V statistični model smo vključili leto in sezono telitve, zaporedno laktacijo, predhodno in sedanjo DMT ter interakcijo med obema DMT kot sistematske vplive. Ocenjena količina mleka se je povečala za 561 kg, če se je sedanja DMT podaljšala od manj kot 340 na 401 do 460 dni. Količina mlečne masti in beljakovin pa se je v tem primeru povečala za 22,3 in 17,0 kg. Vpliv predhodne DMT je znašal približno 50 % vpliva sedanje DMT. Vpliv DMT na odstotek mlečne masti in beljakovin je bil manj izrazit. Mlečnost na krmni dan se je zmanjšala za 2,6 kg, oziroma povečala za 0,9 kg, če se je sedanja oziroma predhodna DMT podaljšala od manj kot 340 na več kot 460 dni.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / mleko / prireja / doba med telitvama

IZVLEČEK
Predstavljamo izkušnje in nekatere rezultate prezimovanja krav dojilj na opuščenem kraškem pašniku in ovc v travniškem sadovnjaku. Cilj obravnavanih proučevanj je razviti sistem takega vodenja prezimovanja, da bodo domače živali lahko tudi v zimskem času učinkovito preprečevale zaraščanje travišč z grmovjem ali nezaželenimi zelmi in izboljševale rodovitnost kmetijskih zemljišč. Prek zime so živali zelo učinkovito poteptale nepreperele ostanke rastlin, ki so se na zemljišču nabrali zaradi neizkoriščanja ruše v preteklih letih, in jih pomešale z vrhnjo plastjo zemlje. Govedo je bilo krmljeno s senom in silažo. Ovce so dobivale seno in ječmen. Z občasnim premeščanjem okroglih kletk, v katere so bile postavljene bale sena ali silaže, je bil koristni učinek bivanja živine na prostem prek zime razpršen po vsem zemljišču. Tako je zmanjšana nevarnost izpiranja rastlinskih hranil iz izločkov. Spomladi, ob koncu prezimovanja smo belo deteljo (Trifolium repens) dosejali na tista mesta, kjer je bilo veliko ostankov krme (krmišča, ležišča), ali če je bila ruša močno poškodovana zaradi gaženja. V travniškem sadovnjaku smo na mestu krmišč in ležišč posejali krmno peso (Beta vulgaris) in nekatere vrste trav (L. multiflorum, L. perenne, D. glomerata, F. pratensis, F. arundinacea), da bi ugotovili, katera od njih je bolj primerna za obnovo ruše v sadovnjaku, kjer so prezimovale ovce. Prezimovanje domačih živali na prostem ima velik pomen tudi za razvoj gospodarnejše živinoreje.

IZKUŠNJE S SPREMENJENIM KRMLJENJEM ŽIVALI V HLEVU IN NA PAŠI

Ključne besede: prehrana živali / obnašanje / žretje / krma / izbira / makroelementi / toksini

VPLIV SPOLA IN ZAPOREDNE TELITVE NA RAST TELET ŠAROLE IN LIMUZIN PASME OD ROJSTVA DO ODSTAVITVE

IZVLEČEK
Analizirali smo rojstno maso in dnevne priraste telet šarole (115) in limuzin (38) pasme do odstavitve ob koncu pašne sezone, rojenih na Pedagoško raziskovalnem centru Logatec za obdobje od leta 1996 do 2000. Leto, pasma (B) in spol (S) telet ter zaporedna telitev dojilj pomembno vplivajo na maso telet ob rojstvu. Razlika v rojstni masi med spoloma je pri limuzin teletih večja (4,3 kg) kot pri šarole pasmi (1,3 kg). P-vrednost za interakcijo S*B je 0,081. Na dnevne priraste v posameznih obdobjih rasti od rojstva do konca paše vplivajo leto, pasma in spol telet ter starost telet ob začetku paše, s katero smo ocenili čas telitvene sezone. Vpliv zaporedne telitve na ocenjene posamezne dnevne priraste telet je manj izrazit.

VPLIV ŠTEVILA ROJENIH PUJSKOV NA SESTAVO KOLOSTRUMA PRI SVINJAH

IZVLEČEK
Določili smo sestavo prvega kolostruma pri 25 svinjah križankah F₁ generacije (madžarski large white × nizozemski landrace). Določili smo naslednje sestavine: suho snov, skupne beljakovine, beljakovine sirotke, kazein, nebeljakovinski dušik, pepel in makro- ter mikroelemente (kalij, natrij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, železo, baker in mangan). Večina sestavin je bila prisotna v najvišji koncentraciji pri velikosti gnezda 10 do 12 pujskov. Večje oz. manjše število pujskov v gnezdu zmanjša koncentracijo proučevanih sestavin kolostruma. Spremembe, ki sledijo maksimalni krivulji, odvisni od velikosti gnezda, opažene v koncentraciji sestavin, so delno posledice vpliva placentarnega laktogena (v naraščajočem delu krivulje) in delno fiziološke preobremenitve matere (v padajočem delu krivulje).

VIDIKI KAKOVOSTI KLAVNIH POLOVIC IN MESA PRAŠIČEV V PRIHODNOSTI

Ključne besede: prašiči / meso / klavne polovice / kakovost

VEČ O RAZMERJU MED ODSTOTKOM IN KAKOVOSTJO MESA V KLAVNIH POLOVICAH PRI PRAŠIČIH

IZVLEČEK
V študijo sta bili vključeni 302 klavni polovici, razsekani zaradi razvrstitve v (S)EUROP klasifikacijske razrede, ki temeljijo na relativnem deležu mišičnega tkiva. Na primarno obdelanih klavnih polovicah so bile opravljene naslednje meritve: dolžina, indeks stegna, površina mišice in maščobe v m. longissimus dorsi in razmerje maščoba/meso. Merjeni so bili naslednji kazalci kakovosti mesa: pH₁, pH₂, sposobnost vezave vode in barva. Razlike pri kazalcih kakovosti klavnih polovic med prašiči različnih razredov so bile v večini primerov statistično značilne (p < 0,05) in visoko značilne (p < 0,01). Analize kazalcev kakovosti mesa kažejo na večinoma normalne lastnosti, vendar pa so ugotovili, da imajo klavne polovice z manjšo vsebnostjo mesa več dobrih lastnosti kot polovice z več mesa.

ODSTOTEK IN RAZVRSTITEV TKIV V KLAVNIH POLOVICAH PRAŠIČEV V POVEZAVI Z (S)EUROP RAZVRSTITVIJO

IZVLEČEK
V študijo je bilo vključenih štiristo primarno obdelanih klavnih polovic prašičev z različnim genetskim poreklom in iz različnih proizvodnih razmer. Povprečna masa klavnih polovic je znašala 80,43 kg (od 78,29 kg v razredu S do 88,34 kg v razredu O). Povprečen odstotek mesa v klavnih polovicah je bil 54,31 %. Glede na razvrstitev (Pravilnik o utvrđivanju..., 1999) je bilo v razred S razvrščenih 10,25 %, v razred E 37,50 %, v razred U 32,50 %, v razred R 16,75 % in v razred O 3,00 % klavnih polovic, medtem ko v razred P ni bila uvrščena nobena klavna polovica, kar predstavlja zadovoljivo strukturo. Pri razseku klavnih polovic po Weniger et al. (1963) na glavne dele (stegno, ledja, trebuh, pleče, vrat) so postali deleži očitni. Razlike v odstotkih glavnih delov znotraj razredov so bile v prid višjim razredom, vendar je bila statistično značilna razlika samo pri delih stegno (p < 0,01), trebuh (p < 0,01 in p < 0,05) in pleče (p < 0,01 in p < 0,05). Odstotek pustega mesa v posameznih glavnih delih glede na razvrstitev je bil v večini primerov različen na ravni p < 0,01 in tudi v prid višjim razredom (S, E in U). Maščoba je bila vedno v negativnem razmerju s stopnjo mesnatosti. Glede na posamezne dele so bile razlike med razredi za odstotek kosti relativno majhne (p < 0,05), glede na klavne polovice pa so bile razlike razvrščene med ravnema p < 0,01 in p < 0,05. Podani rezultati so bili osnova za predlog oblikovanja cen z ozirom na odstotek mesa in za klasifikacijske razrede.