PITANJE PRAŠIČEV NA VEČJO
MASO ZA POTREBE PREKMURSKE ŠUNKE * – PRIMERJAVA TREH GENOTIPOV
Zorica ABRAHAM PANIČ a),
Sašo SEVER, Damjan JERIČ in Marjeta ČANDEK POTOKAR
a)
Živinorejsko-veterinarski zavod za
Pomurje, Štefana Kovača 40, SI-9000 Murska Sobota, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V preskusu smo želeli preveriti tri križanja za potrebe predelave v
tradicionalni izdelek prekmursko šunko. V preskus smo vključili 48 prašičev; 15
prašičev potomcev križanja landrace (LAN11) merjasca z large white (LW) svinjo,
16 prašičev potomcev križanja mesnatega tipa landrace (LAN55) merjasca z LAN11
´ LW svinjo, 17 prašičev potomcev križanja PI(pietrain)
´ LAN55 merjasca z LAN11 ´ LW svinjo. S
preskusom smo pričeli pri 27,5 kg in končali pri 128,0 kg telesne mase prašičev.
Bili so skupinsko vhlevljeni in krmljeni po volji do 100 kg, nato odmerjeno do
zakola. Med preskusom smo prašiče trikrat tehtali; pri 60 kg (obrok 1), 100 kg
(obrok 2) in 130 kg (obrok 3). Po zakolu smo ocenili klavno kakovost in kakovost
mesa. lw ´ lan11 so priraščali statistično značilno bolje kot križanci z LAN55
(705 oz. 662 g dan–1), oboji se niso razlikovali od križancev z PI ´
LAN55 (688 g dan–1). Prašiči treh križanj se niso razlikovali v
klavni masi in odstotku mesa, vpliv križanja pa je bil značilen pri nekaterih
klavnih lastnostih. Slanina na stegnu je bila tanjša pri lw ´ lan11 prašičih kot
križancih z LAN55 ali pi ´ lan55 (18,8 oz. 21,0 oz. 21,6 mm). Križanci z LAN55
in pi ´ lan55 so imeli težja stegna kot lw ´ lan11 prašiči (14,6 oz. 14,4 oz.
14,1 kg). Na kakovost mesa križanje ni vplivalo. Pri pitanju do 130 kg je s
sedanjo genetsko zmogljivostjo mogoče zagotoviti primerno kakovost surovine za
izdelavo prekmurskih šunk. Ekonomika podaljšanega pitanja je lahko enakovredna
običajnemu pitanju samo v primeru, če težje prašiče prodamo po višji ceni za kg.
Martina HENNING a) in
Erhard KALLWEIT
a) Institute of Animal Science and Animal Behaviour (FAL), Mariensee,
D-31535 Neustadt, Germany, dr.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na razvoj trga z govejim mesom v Evropi, posebno še v Nemčiji, bo močno vplival
odnos med pridelovalci in porabniki. Izdelek mora biti zdravstveno neoporečen
(brez tveganja), nemasten (pust) in okusen, poleg tega ne sme škodovati okolju
in živalim v času vzreje. Celoten proces prireje mora biti pregleden, merila
kakovosti natančno določena. Meso mladih živali je mehkejše kot meso starejših
živalih. Pri slednjih je sicer prednost v večji vsebnosti intramuskularne
maščobe, potrebujejo pa več oskrbe in energije pri staranju. Ekstenzivni in
organski načini prireje ne zagotavljajo vedno visoke kakovosti mesa, vendar pa
porabniki pozitivno sprejemajo sisteme vhlevitve in krmljenja. Dejstva bo moč
razjasniti samo s primernim sodelovanjem in obveščanjem.
PREHRANSKA VREDNOST IN
TEHNOLOŠKA KAKOVOST MESA BIKOV NA SLOVAŠKEM
Jozef MOJTO a),
Kvetoslav ZAUJEC in Ladislav HETÉNYI a) Research Institute of Animal Production, Hlohovská 2, SK-949 92
Nitra, Slovakia, dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V raziskavi so ovrednotili kakovost klavnih polovic (EUROP) in mesa zaklanih
bikov govejih pasem, ki jih vzrejajo na Slovaškem: slovaška lisasta (S),
slovaška pinzgauska (SP), holstein (H). Primerjali so omišičenost in zamaščenost
klavnih polovic, osnovno kemično sestavo ter tehnološko in prehransko kakovost
mesa. Pozornost so posvetili tudi stopnji marmoriranosti mesa in vsebnosti
intramuskularne maščobe. Rezultati so pokazali določene prednosti kombiniranih
pasem (S in SP) v primerjavi z mlečno H pasmo. Razreda U in R sta značilna za S
pasmo (84,09 %), R razred (81,8 %) je značilen za SP pasmo R in O razreda pa sta
značilna za H pasmo (81,8 %). Med pasmami niso ugotovli nobenih značilnih razlik
v raziskovanih parametrih mesne kakovosti, razen za vezivno-tkivne beljakovine,
ki jih je bilo največ (0,46 g 100 g–1) pri S pasmi. Primerno ravnaje
z živalimi pred zakolom je preprečilo porabo glikogena in nastanek TČS (temnega,
suhega, čvrstega) mesa. Povezava med intramuskularno maščobo in stopnjo
marmoriranosti je bila linearna. Samo približno 30 % živali je doseglo
priporočeno vsebnost intramuskularne maščobe med 2,5–4,5 g 100 g–1
mišičnine. Klavne polovice S pasme so imele najmanj marmorirano meso.
Angela CIVIDINI a),
Silvester ŽGUR, Drago KOMPAN in Metka ŽAN
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za
zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V poskusu smo analizirali klavno kakovost 14 sesnih jagnjet avtohtone pasme
istrska pramenka. Matere jagnjet so dobivale seno po volji in 500 g močne krme
na dan. Jagnjeta pa so poleg sesanja dobivala še 100 g močne krme z 20 % SB na
dan. Pri povprečni starosti 55 dni so dosegla 19 kg telesne mase. Klavnost je
znašala 47 %. Pri tej starosti je bila večina jagnjet razvrščenih v B kategorijo
(64 %), nato v C (24 %) in A (14 %) kategorijo. V prvi kakovostni razred je bilo
razvrščenih 43 % jagnjet. Vsa jagnjeta so bila razvrščena v drugi kakovostni
razred zaradi preskromne zamaščenosti. Jagnjeta z večjo maso klavnih trupov so
imela temnejše in bolj rdeče meso (manjše L in večje a* vrednosti) na prerezu
dolge hrbtne mišice (musculus longissimus dorsi).
IN VIVO
DOLOČITEV SESTAVE TELESA PRI OVNIH RAZLIČNIH GENOTIPOV S POMOČJO RAČUNALNIŠKE
TOMOGRAFIJE
Attila LENGYEL a)
in Dávid MEZŐSZENTGYÖRGYI
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Sciences, Guba Sándor street 40,
H-7401 Kaposvár, Hungary, doc., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Delež mišic in maščobe v klavnih polovicah smo določili pri šestih genotipih
(madžarski merino, nemški mesni merino, panonski mesni, suffolk, suffolk ×
britanski mlečni in teksel) s pomočjo računalniške tomografije (CT). Preverili
smo, da podatki, ki se nanašajo na celo telo, niso odražali sestave trupa brez
glave. Suffolk in teksel sta imela najnižji, madžarski merino pa najvišji delež
maščobe v klavnih polovicah. Glede deleža mišičja so bili najboljši rezultati
pri pasmah teksel in nemški mesni merino. Teksel se je statistično značilno
razlikoval od pasem suffolk in panonska mesna (P < 0,001). Določeno je bilo tudi
razmerje mišice/maščobe (indeks CTIF). Najboljša sta bila teksel in suffolk (6,2
in 5,9). Statistično značilne razlike so bile ugotovljene samo pri pasmah
madžarski merino, teksel in suffolk (P < 0,05).
OPAZOVANJE SPREMEMBE SESTAVE TELESA V ČASU
RASTI PRI JAGNJETIH Z RAČUNALNIŠKO TOMOGRAFIJO
Attila LENGYEL
a), Dávid MEZŐSZENTGYÖRGYI in Tímea KUPAI
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of
Animal Sciences, Guba Sándor street 40, H-7401 Kaposvár, Hungary, doc., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Spremljali smo rast treh genotipov. Z računalniško tomografijo (CT) smo pri obeh
spolih izvedli raziskave in vivo
pri telesni masi 22, 30 in 38 kg. Pasma suffolk je nalagala najmanj maščobe,
madžarska merino pasma pa največ. Nalaganje maščobe je bilo pri vseh genotipih
obsežnejše pri ovcah samicah. Natančnost ocene za nalaganje maščobnega tkiva je
bila r2 = 0,5–0,8, enaka je bila tudi za sestavo mišic (r2
= 0,5–0,8). Natančnost ocene (r2
= 0,2–0,8), ki temelji na osnovi CTIF indeksa, je pokazala veliko razliko med
genotipi. Ovni vseh treh genotipov so imeli večje razmerje mišice/maščoba kot
ovce.
Ključne besede: ovce / rast / sestava telesa /
mišice / maščobe / računalniška tomografija / CT
KAKOVOST MESA KOZLIČEV KRIŽANCEV MED
DOMAČO BELO BALKANSKO IN SANSKO PASMO
Vedad ŠAKIĆ
a), Faruk ČAKLOVICA, Muhamed SMAJLOVIĆ in Bedrija ALIĆ
a) Univ. of Sarajevo, Veterinary
Fac., Zmaja od Bosne 90, BiH-71000 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, as., mag.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučili smo sestavo mesa 44 kozličev križancev med domačo belo balkansko in
sansko pasmo pri starosti 3–4 in 6–7 mesecev. Rezultati so pokazali največjo
povprešno vsebnost vode v mesu moških kozličev pri starosti 6–7 mesecev (76, 45
%) in najmanjšo pri kozličih moškega spola pri starosti 3–4 mesece (70,73 %).
Največjo vsebnost beljakovin v mesu so imeli kozliči moškega spola, stari 6–7
mesecev (21,28 %), najmanjšo pa kozliči ženskega spola, stari 3–4 mesecev (19,14
%). Največjo vsebnost maščob v mesu so imeli kozliči ženskega spola pri starosti
3–4 mesecev (1,21 %), najmanjšo pa najmlajši kozliči moškega spola (1,17 %).
Vsebnost pepela se je v obeh skupinah in spolih gibala med 1,06 in 1,17 %. Glede
na navedene vrednosti menimo, da je kozličje meso obeh starosti in spolov
dragoceno živilo v človeški prehrani.
a), Špela
MALOVRHin Antonija HOLCMAN
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V poskus je bilo vključenih devetintrideset kopunov in delnih kopunov slovenske
srednje težke grahaste kokoši prelux-G in osemintrideset kopunov in delnih
kopunov slovenske avtohtone pasme kokoši štajerke. Petelinčki prelux-G so bili
kopunjeni pri starosti osmih tednov, petelinčki štajerske pasme pa pri devetih
tednih. Pitali so jih na treh različnih lokacijah v hlevih z izpusti do
triintridesetega tedna starosti. Mase kopunov in delnih kopunov se pri vseh
tehtanjih niso statistično značilno razlikovale. Živali prelux-G so bile težje
od živali štajerske pasme. Klavne lastnosti smo izmerili na vzorcu devetih
kopunov in šestih delnih kopunov prelux-G ter šestih kopunov in treh delnih
kopunov štajerske pasme. Telesna masa pred klanjem, masa klavnih trupov in
zamaščenost (delež abdominalne maščobe) kopunov so bile značilno večje kot pri
delnih kopunih. Provenienca prelux-G je v primerjavi s štajersko pasmo dosegla
značilno večje vrednosti (P < 0,0001) pri telesni masi pred zakolom, masah
klavnih trupov in klavnosti. Zamaščenost se med pasmama ni značilno razlikovala.
Barva kože se je med kopuni in delnimi kopuni razlikovala značilno v svetlosti,
rdečini in rumenosti; med pasmama pa le v rdečini.
VPLIV SEGREVANJA Z MIKROVALOVI NA
VODOTOPNE VITAMINE IN VSEBNOST D-AMINO KISLIN V MESU
János CSAPÓ a),
Gabriella POHN, Éva VARGA-VISI, Éva TERLAKY-BALLA in Zsuzsanna CSAPÓ-KISS
a) Univ. of Kaposvár, Fac.
of Animal Sciences, Guba Sándor street 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, prof., dr.,
mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V mesnih kroglicah smo določili vsebnost vitaminov B1, B2
in C, in tudi spreminjanje vsebnosti D-asparaginske in D-glutaminske kisline med
kuhanjem. Vitamin B1 je bil primešan mesnim kroglicam normalne
velikosti v koncentraciji 50 mg 100 g–1. Po 10 minutah pečenja se je
vitamin B1
zelo malo spremenil, v času 20 minutnega pečenja pa se ga je razstavilo 70 %.
Zdi se, da je vitamin B2 bolj odporen na mikrovalovo obdelavo, saj se
je njegova koncentracija v 10 minutah znižala s 50 mg 100 g–1 na 43
mg 100 g–1 in po 20 minutah mikrovalovne obdelave na 35 mg 100 g–1.
Vsebnost vitamina C v mesnih kroglicah, določena z dvema lastnima metodama, je
bila 20–22 mg 100 g–1 po 10 minutah in 13–14 mg 100 g–1
po 20 minutah. Razlika med vsebnostjo vitamina v notranjosti in na površju
mesnih kroglic ni bila statistično značilna. V neobdelanih vzorcih je bilo
razmerje med D- in L-asparaginsko kislino 0,048, razmerje med D- in
L-glutaminsko kislino pa 0,027. Razmerje med deležema je bilo pri asparaginski
kislini po 10 minutah povečano na 0,069 in po 20 minutah na 0,151, pri
glutaminski kislini pa je bilo razmerje med deležema po 10 minutah povečano na
0,042 in po 20 minutah na 0,047.
UČINEK Lactobacillus acidophilus NA
RAST Aspergillus ochraceus IN NASTAJANJE OHRATOKSINA A V JOGURTU
Marija ŠKRINJAR a),
Ivana SEDEJ in Dragana PEŠIĆ-MIKULEC
a) Univ. of Novi Sad, Fac. of
Technology, Bulevar cara Lazara 1, YU-21000 Novi Sad, Yugoslavia, prof., dr.,
mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Ugotavljali so možnost zmanjašanja rasti ohratoksikogene glive Aspargillus
ochraceus in nastajanje ohratoksina A (OA) med vrenjem mleka v jogurt ob
dodatku 4 % kulture Lactobacillus acidophilus. Jogurt so skladiščili pri
4, 25, 32 in 38 °C, preskus pa je trajal 2, 4 oz. 6 dni. 4 % kulturo
A.ochraceus
so dodajali istočasno s kulturo L.acidophilus. Ugotovili so, da
L.acidophilus
močno zmanjša rast A.ochraceus in nastajanja OA. A.ochraceus
je rastel pri 4 °C v vseh časovnih obdobjih (5,8 × 103–5,1 × 105
celic ml–1), pri 25 °C pa v dveh dnevih (7,6 × 102 celic
ml–1). Pri vseh drugih pogojih je bila rast A.ochraceus v
celoti zavrta. OA je nastajal v jogurtu le pri 25 °C po 4 dneh rasti A.
ochraceus v koncentraciji 400.00 μg l–1.
