PERSPEKTIVE SLOVENSKE ŽIVINOREJE SO V SONARAVNEM KMETOVANJU

Jože OSTERC ^a), Ivan ŠTUHEC, Nežika PETRIČ in Antonija HOLCMAN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Zaradi kraških in prodnatih kmetijskih površin je Slovenija zelo občutljiva za način kmetovanja. Zato so za Slovenijo primerne sonaravne oblike kmetovanja, ki temeljijo na celostni filozofiji in upoštevajo današnje ekološke, etične in družbeno-gospodarske zahteve. To velja tudi za živinorejo. Porabniki zahtevajo tudi vsestransko kakovost živinorejskih proizvodov, ki jo je s sonaravnimi oblikami reje domačih živali lažje zagotoviti. V Sloveniji smo že sprejeli večino zakonskih in podzakonskih predpisov, ki omogočajo uveljavljanje sonaravnih oblik kmetovanja. V rastlinski proizvodnji se hitro širi integrirana pridelava, preko 50 % novejših sadovnjakov in površin za pridelavo zelenjave je v kontroli integrirane pridelave. V kontroli ekološkega kmetovanja je 4,4 % kmetijskih površin, Certifikat za prodajo ekoloških pridelkov ima 632 kmetij, večina teh je živinorejskih in v hribih. Najbolj uveljavljena ekološka govedoreja je reja dojilj za znamko »Pohorje beef«. Uveljavljata se tudi sonaravna reja volov in kopunov. Zanimanje za sonaravno rejo živali vseh vrst se povečuje, najbolj za rejo govedi in drobnice.

Ključne besede: sonaravno kmetijstvo / živinoreja / Slovenija

Boris ANTUNOVIĆ ^a), Gordana KRALIK in Tihomir FLORIJANČIĆ
^a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac. of Agriculture, Dept. for Animal Husbandry, Trg svetog Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia, e-mail: bantun@pfos.hr, Univ. Lecturer, dr., mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Z zavedanjem pomena varovanja okolja ob posestvih in dobrega počutja živali, se je pri odločanju o načinih reje prašičev potrebno ozirati tudi na ekološke in etološke vidike. Zaradi intenzivnega farmskega načina kmetovanja se je odpornost prašičev zmanjšala in pojavile so se nove bolezni. Vendar pa tudi veliko število majhnih proizvajalcev na Hrvaškem ni sprejemljivo zaradi premajhne konkurenčnosti ob velikih količinah uvožene svinjine. Možna rešitev je v preusmeritvi zemljiške lastnine na mlade, izobražene in dela voljne ljudi s pomočjo programa “Enlarging Ground Properties”, ki bi lahko vplival na povečanje domače prireje prašičev z boljšo genetsko osnovo in boljšimi rejskimi pogoji na srednje velikih družinskih kmetijah. To bi lahko pomembno vplivalo na izboljšanje ekoloških in etoloških vidikov reje prašičev na Hrvaškem.

Ključne besede: prašiči / prašičereja / ekologija / etologija / dobro počutje / uhlevitev / Hrvaška

Giulio COZZI ^a)  in Marina BIZZOTTO
^a) Dipartimento di Scienze Zootecniche, Università degli Studi di Padova, Viale dell’Università 16, Agripolis, IT-35020 Legnaro (PD), Italy, prof., dr., e-mail: giulio.cozzi@unipd.it.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V zadnjih dveh desetletjih je v gorskih območjih nenehno naraščala intenzivna proizvodnja mleka predvsem zaradi ugodne cene mleka in koncentratov. Intenzivno alpsko kmetijo je mogoče brez težav prepoznati po visokih proizvodnih rezultatih posameznih krav molznic specializiranih mlečnih pasem, ki v obrokih dobivajo velik delež koncentratov. Tak proizvodni sistem kaže negativen vpliv na razvoj visokogorja in na dobro počutje živali, vprašljiv pa je tudi gospodarski vidik. Visoko produktivne krave molznice se ne morejo uspešno meriti s težavnim okoljem, kakršen je alpski svet. Za ohranitev tega občutljivega ekosistema je potreben razvoj take tehnologije prireje mleka, ki je sonaravna za žival in okolje, mora pa biti tudi gospodarsko učinkovita. V študiji so analizirane glavne tehnične značilnosti in priporočila za nov način prireje mleka v alpskem svetu z dodatnimi možnostmi za povečanje njene donosnosti.

Ključne besede: govedo / mleko / prireja / sistemi reje / okolje / visokogorje / varstvo okolja / dobro počutje živali

József STEFLER ^a), Ferenc BOGENFÜRST, László CSATÓ, Sándor MAKRAY, Zoltán SÜTŐ, Zsolt SZENDRŐ in Gyula TOLDI
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, prof., dr.

Komentar
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Uvajanje evropskih norm na področju varovanja živali in zaščite okolja je na Madžarskem povzročilo dramatično spreminjanje etičnih norm. V času prilagajanja (2007–2010) bo prišlo do globokih in dragih sprememb predvsem pri tistih vrstah domačih živali, ki so odvisne od močne krme (perutnina, prašiči). Pri prežvekovalcih stanje ni tako slabo in obstajajo dobre možnosti za spremembe pred iztekom roka. O delu predpisov (zaščita živali pred rejo v kletkah, alternativna reja, reja na prostem in podobno) lahko poteka strokovna razprava, ker le ti povečujejo stroške reje, vplivajo na kakovost proizvodov in postavljajo pod vprašaj varnost hrane. Zato bodo potrebne nadaljnje znanstvene raziskave in analize za sprejemanje racionalnih odločitev.

Ključne besede: živinoreja / varstvo okolja / zaščita živali / etika / Madžarska / EU

John HODGES ^a)
a) Lofererfeld 16, A-5730 Mittersill, Austria, e-mail: hodgesjohn@compuserve.com, prof., dr.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Širitev EU v letu 2004 iz 15 na 25 držav je bil pomemben dogodek v evropski zgodovini. Proces zbliževanja držav in ljudi bo verjetno nadaljeval oblikovanje večje EU in veliko Evropo. Tisočletno oblikovanje Evrope je ustvarilo različne etnične skupine, kulture in jezike. Na kratko so opisane genetske in kulturne korenine. Evropske vrednote so se razvile pod vplivom judovstva in krščanstva. EU nima namena poenotiti te humane biodiverzitete, temveč zagotoviti enotnost brez enoličnosti. Prispevek se osredotoča na kmetijstvo kot na zgodovinsko oblikovan vpliv in razpravlja o njegovi vlogi v prihodnosti, ki bi morala obsegati tako kmečko in okoljsko kakovost življenja kot tudi kakovost hrane. Model intenzifikacije je v razvoju kmetijstva v 20 stoletju v zahodni Evropi pod vplivom vladnih politik prinesel obilje poceni hrane in tudi množično preseljevanje ljudi iz kmečkega v urbano okolje. Avtor meni, da ne bi smeli tega modela prilagajati razširjeni EU in veliki Evropi zaradi neizogibnih posledic nadaljnjih migracij do 73 milijonov ljudi, ki bi ustvarili velike socialne gospodarske probleme. Prispevek poziva živinorejske in kmetijske znanstvenike, da skupaj z drugimi znanostimi razvijejo nov model za evropsko kmetijstvo, ki ne bo delil družbe na ruralno in urbano ampak bo omogočal razcvet podeželja in kakovost življenja v mestu in na podeželju. Potrebne so nove družbene vrednote in prepoznavanje družbenega kapitala, če želimo, da bodo omenjena prizadevanje uspešna.

Ključne besede: kmetijstvo / živinoreja / znanstveniki / znanost / EU

Simon J. OOSTING ^a)
a) Animal Production Systems Group, Dept. of Animal Sciences, Wageningen University, P.O. Box 338, NL-6700 AH Wageningen, The Netherlands, dr., mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Večina kmetijskih površin na Nizozemskem se uporablja za prirejo mleka. Že pred stoletji so se kmetje začeli usmerjati in intenzivirati prirejo ter si prizadevati za povečanje njenega obsega v smeri visoko kakovostnih in poceni pridelkov. Nizozemski mlekarski sektor je bil uspešen in je postal pomemben izvoznik mlečnih proizvodov ter goveda. Mnogi Nizozemci, čeprav ne vsi, so bili ponosni na dosežke v mlekarstvu. Stvari pa so se spremenile. Srednja in mlajša generacija je v glavnem odraščala v urbanih območjih, kjer jim pomanjkanje hrane ne grozi, temveč je večini dostopna na trgovskih policah. Nizozemci na svoje kmetijstvo niso več ponosni. Nasprotno, za negativne vplive v naravi, na zrak in kakovost vode, dobro počutje živali in podeželsko socialno povezanost krivijo kmetijstvo. Vse to naj bi bilo rezultat racionalizacije in ekonomsko usmerjenih strategij razvoja v kmetijstvu. Hkrati je gospodarnost prireje mleka pod pritiskom. Povprečna starost kmetov je visoka, le 10–25 % pa jih ima naslednika. Veliko kmetov preneha s kmetovanjem. Na kmečkih gospodarstvih ljudje iz mest razvijajo tako imenovano prostočasno kmetovanje, kjer je reja domačih živali le prostočasna dejavnost. Veliko nasprotujočih si zahtev se pojavlja ob vprašanju rabe zemljišč, ki so postale še bolj očitne ob izbruhu slinavke in parkljevke leta 2001. Jasno je postalo, da je velik izziv razvijati nov, sonaraven način rabe kmetijskih zemljišč. Trenutno se pojavljajo številne raznovrstne pobude v podeželskih okoljih, kjer kmetje združujejo prirejo mleka z drugimi dejavnostmi, tako da skupaj z meščani sodelujejo pri izboljševanju njihovega življenjskega okolja. Takšne dejavnosti so na primer rekreativne in druge oblike preživljanja prostega časa v naravi in podeželskem okolju in »green care« – dnevna oskrba nege potrebnih ljudi. V prispevku je predstavljenih nekaj takšnih usmeritev.

Ključne besede: sonaravno kmetijstvo / govedoreja / mleko / prireja / Nizozemska

Eberhard von BORELL ^{a), b)} in Frank M. MITLOEHNER
^a) Martin-Luther-Univ. Halle-Wittenberg, Institute of Animal Breeding and Husbandry with Veterinary Clinic, Adam-Kuckhoff-Str. 35, D-06108 Halle, Germany, prof., dr., e-mail: BORELL@landw.uni-halle.de.
^b) Univ. of California, Dept. of Animal Science, One Shields Avenue, Davis, California 95616-8521, USA.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Počutje in zdravje domačih živali ter gospodarjenje z njimi, pa tudi skrb za okolje, so dejavniki, ki vplivajo na uspeh proizvajalca na tržišču in jih je potrebno upoštevati za povečanje zaupanja potrošnikov. Merila za ovrednotenje rejskih sistemov in načinov gospodarjenja so predlagale že različne skupine. Minimalni pogoji za zagotavljanje dobrega počutja živali, higiene in varstva okolja so v večini evropskih držav že določeni z zakonodajo. Počutje živali, zdravje in skrb za okolje so pogosto obravnavani ločeno. V prihodnosti bodo pogoji reje in gospodarjenje vse bolj nadzorovani, zato je potrebno pripraviti dokumente in predpise, ki jamčijo izpolnjevanje teh zahtev. Predstavljajo načrt za določitev načina reje in gospodarjenja z domačimi živalmi v skladu z dobrim počutjem živali in varstvom okolja kot del jamstva kakovosti glede na mednarodne standarde. Na osnovi tega načrta so razvili kritične kontrolne točke (CCP) in kritične točke gospodarjenja (CMP) za dejavnike: zdravje, obnašanje, gospodarjenje in vpliv na okolje. Ta merila so bila prvotno razvita kot pomoč kmetom za ovrednotenje lastne kmetije. Lahko pa služijo tudi kot kriteriji zagotavljanja kakovosti vladnim agencijam, potrošniškim organizacijam in interesnim skupinam, ki želijo ovrednotiti, nadzorovati in izdajati dovoljenja za rejske in gospodarske sisteme. Prispevek je pregled meril zagotavljanja kakovosti v Nemčiji (Reja prašičev in gospodarjenje z njimi glede na počutje in varstvo okolja) in v ZDA (Kalifornijski program zagotavljanja kakovosti pri prireji mleka).

Ključne besede: prašiči / krave / molznice / dobro počutje živali / kakovost / zagotavljanje kakovosti / varstvo okolja

Danijel KAROLYI ^a), Krešimir SALAJPAL, Željko SINJERI, Damir KOVAČIĆ, Ivan JURIĆ in Marija ĐIKIĆ
^a) Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Science, Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb, Croatia, as., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Lastnosti mišičnega tkiva (pH₁, pH₂₄, barva M. longissimus dorsi), krvni indikatorji stresa (CPK–kreatin fosfokinaza, LHD–laktat dehidrogenaza, AST–aspartat aminotransferaza in glukoza) in vsebnost pustega mesa (delež pustega mesa v stegnu, ledjih, plečih in vratu) so bili ovrednoteni pri tradicionalni črni slavonski pasmi (BS) in pri modernih pasmah prašičev: large white × švedski landrace (LW×SL) ter large white × švedski landrace križan z duroc pasmo (LW×SL)×D, ki jih uporabljajo za izdelek slavonski kulen. Najnižjo aktivnost serumskega CPK in AST, ki sta kazalca občutljivosti za stres, so izmerili pri BS prašičih (p<0,05). Pri vseh proučevanih genotipih so bile pH vrednosti za kakovost svinjine v normalnih mejah, vendar pa so imeli prašiči pasem BS in (LW×SL)×D bolj primerno barvo mesa (nižje L* in višje a* vrednosti) za izdelke slavonski kulen. Vsebnost pustega mesa (%) v stegnu je bila najnižja pri prašičih BS (29,31% v kosu in 7,04% v klavnem trupu, p<0,05). Skupina (LW×SL)×D je imela najvišjo vsebnost pustega mesa v ledjih (34,14% in 4,93%, p<0,05), skupina LW×SL pa najnižjo vsebnost v vratu (22,31% in 1,12%, p<0,05). Vsebnost pustega mesa plečeta se med skupinami ni statistično značilno razlikovala. Uporabnost osnovnih kosov za izdelek slavonski kulen je bila pri skupini BS (26,75%) občutno slabša kot pri (LW×SL)×D skupini (32,33%, p<0,05), uporabnost klavnih trupov za izdelek slavonski kulen je bila pri prašičih pasme (LW×SL)×D (19,85%, p<0,05) boljša kot pri prašičih pasem BS (16,26%) in LW×SL (16,28%).

Ključne besede: prašiči / pasme / črna slavonska pasma / krvni indikatorji stresa / meso / mesni izdelki / kakovost / slavonski kulen

Dušanka JORDAN ^a), Ada VARGA, Ajda KERMAUNER, Gregor GORJANC in
Ivan ŠTUHEC
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V raziskavo, kjer smo proučevali vpliv obogatitve okolja z letvami za glodanje iz različnih vrst lesa na obnašanje in pitovne lastnosti kuncev, je bilo vključenih 48 samcev pasme beli novozelandec slovenske linije SIKA (očetovska linija). Živali so bile uhlevljene individualno v žične kletke, opremljene s krmilnikom na zalogo in kapljičnim napajalnikom. Krmo in vodo so imele na razpolago po volji, trajanje osvetlitve je bilo 12 ur. Glede na vrsto lesa, iz katerega je bila letev, ki smo jo namestili v kletko, so bili kunci razporejeni v štiri enako velike skupine: kontrola, hrast, lipa in smreka. Obnašanje kuncev smo proučili s pomočjo 24-urnih video posnetkov 16 fokusnih živali. Obogatitev okolja je značilno vplivala le na trajanje in frekvenco žretja in glodanja lesa ter na pogostost cekotrofije. Kunci v skupini s smrekovimi letvami so žrli značilno manj časa in manj pogosto ter glodali les večji delež dneva in bolj pogosto kot kunci v skupini s hrastovimi letvami.

Ključne besede: kunci / obogateno okolje / les / obnašanje živali / etologija / pitovni parametri

nadaljevanje na drugi strani