VPLIV OBOGATITVE OKOLJA Z RAZLIČNIMI VRSTAMI LESA NA KLAVNO KAKOVOST INDIVIDUALNO UHLEVLJENIH KUNCEV

Ajda KERMAUNER ^a), Silvester ŽGUR, Dušanka JORDAN in Ivan ŠTUHEC
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Proučevali smo vpliv obogatitve okolja z letvami za glodanje iz različnih vrst lesa na klavne lastnosti kuncev pitancev. V poskusu je bilo 48 samcev pasme beli novozelandec slovenske mesne linije SIKA (očetovska linija). Živali so bile uhlevljene individualno v žične kletke, opremljene s krmilnikom na zalogo in kapljičnim napajalnikom. Krmo in vodo so imele na razpolago po volji, trajanje osvetlitve je bilo 12 ur. Glede na vrsto lesa, iz katere je bila letev, ki smo jo namestili v kletko, so bili kunci razporejeni v štiri enako velike skupine: kontrola, hrast, lipa in smreka. Poskus je trajal od 38. do 103. dne starosti, ko smo kunce zaklali in izmerili klavne kazalce. Štiriindvajset ur po zakolu smo merili še barvo in pH vrednost mesa. Obogatitev okolja na klavne kazalce ni vplivala. Med skupinami z različnimi vrstami lesa je najbolj odstopala barva mesa kuncev, ki so imeli letve iz smrekovega lesa: meso skupine SMREKA je bilo bolj temno (CIE L*: 57,05) od skupin HRAST (59,40) in LIPA (59,71), manj rdeče (a*: 3,73) in v tendenci manj rumeno (b*: 1,10) od skupine HRAST (a*: 4,66, b* 1,96).

Ključne besede: kunci / obogatitev okolja / les / klavna kakovost / kakovost mesa

Zvonimir TUCAK ^a), Mario ŠKRIVANKO, Marko KRZNARIĆ, Štefica POSAVČEVIĆ in Ivica BOŠKOVIĆ
^a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac. of Agriculture, Trg Sv. Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia, prof.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Avtorji so primerjali vpliv krme na metabolizem pri fazanih, izražen kot biološka vrednost mesa. Primerjali so živali, ki se prehranjujejo prosto živeče v naravi, s tistimi, ki so jih krmili s krmno mešanico. Rezultati kažejo na boljšo biološko vrednost mesa pri fazanih, ki so se prehranjevali s krmo iz naravnega okolja v primerjavi s fazani krmljenimi s komercialno krmno mešanico. Avtorji potrošnikom priporočajo izbiro mesa fazanov in druge divje perutnine iz naravnega okolja.

Ključne besede: fazani / reja / prehrana živali / meso / biološka vrednost

Jean BOYAZOGLU ^a)
a) Aristotle Univ., Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Sciences, GR-54124 Thessaloniki, Greece, prof., dr.
Member and Past President of the Scientific Advisory Committee on DOP’s and IGP’s of EC.

Komentar
Jezik: angleški

IZVLEČEK
“Že 10 let…Leta 1994 so začele države evropske unije v Bruselj pošiljati seznam izdelkov, ki so jih želeli zaščititi kot DOP izdelke (izdelki z zaščiteno označba geografskega porekla) in IGP (izdelki z zaščiteno geografsko označbo). Skupno je bilo predlaganih 1300 izdelkov, od katerih je bilo do sedaj registriranih 600. Prispevek govori o izvoru DOP in IGP sistemov in razlikah med njima in izdelki masovne proizvodnje. Poleg tega avtor razpravlja o tradiciji, definiciji specifičnosti, uzurpaciji in plagiatorstvo, kot tudi o vlogi moderne biotehnologije, okolja, ekologije, zdravstvene koristnosti, sledljivosti in genetske variabilnosti, genetsko spremenjenih organizmov in etike. Opisana je uporaba logotipov in vloga globalizacije ter svetovnega trženja.

Ključne besede: kmetijstvo / proizvodi / poreklo / standardi / etika / EU

Gábor GYARMATI ^a)
a) Univ. of Pécs, Fac. of Economics, Ph.D. School of Regional Policy and Economics, Rákóczi út 80, H-7622, Pécs, Hungary, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Vloga ekološke prireje se je v EU in na Madžarskem povečala. Madžarski ekološki proizvodi so predvsem namenjeni izvozu in le manjši delež se jih proda na domačem tržišču. 70–90% vseh potrjenih proizvodov je bilo prodano na tuja tržišča. Glavni proizvodi so jesenska pšenica, sončnice, koruza, govedo in ovce. V letu 2001 je proizvodnja dosegla 71714 ton. Najpomembnejše uvoznice madžarskih ekoloških proizvodov so: Nemčija, Švica in Avstrija. V prihodnosti se bo moralo oblikovati močnejše domače tržišče.

Ključne besede: sonaravno kmetijstvo / ekološka živila / Madžarska

Slavko ČEPIN ^a), Nada ČEPIN in Karl SALOBIR
^a) Univ. of Ljubljana, Biotechnical Fac., Zootechnical Dept., Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenia, prof., dr.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Vse večje potrebe po hrani narekujejo iskanje novih možnosti za večjo proizvodnjo in boljšo kakovost hrane. Genska tehnologija prinaša hitrejšo pot za doseganje teh ciljev od klasične selekcije, tako pri hrani rastlinskega kot živalskega izvora. Z genskim transferjem lahko prenašamo gene med nesorodnimi organizmi, kar pa je etično sporno. Evropsko prebivalstvo ima veliko bolj odklonilno stališče do transgene hrane od ameriškega. Čeprav je veliko nasprotnikov transgene hrane , je danes na svetu posejanih že 35 milijonov ha s transgenimi rastlinami, od teh je največ soje, koruze, krompirja in bombaža. Genski transfer pri živalih je še vedno omejen na raziskave, zato še nekaj let ni pričakovati široke uporabe mesa ali druge hrane transgenih živali. Genska tehnologija omogoča pri rastlinah povečan pridelek, izboljša kakovost, poveča odpornost proti virusnim in glivičnim boleznim in škodljivcem, poveča odpornost na pozebo itd. Z genskim transferjem lahko spreminjamo fizikalno – kemično sestavo in prehransko vrednost hrane (več nenasičenih maščobnih kislin, prenos beljakovin sončnic v koruzo, itd.).V svetu se uporablja prek 50 transgenih rastlin, v ZDA 21 in v EU 9, vendar je v EU dovoljena le uporaba nekaterih transgenih rastlin v kmetijstvu. Neomejene možnosti se obetajo z genskim transferjem živali pri izboljšanju kvalitativnih in kvantitativnih lastnostih. Izboljšamo lahko prirast, sestavo trupov in mesa, izkoriščanje hranilnih snovi, povečamo odpornost na bolezni itd. Niso pa izključeni tudi vsi negativni učinki na živali, ljudi pa tudi na okolje. Gensko spremenjena hrana mora biti označena, tako da se lahko porabnik po lastni presoji odloči za ali proti njej. Genska tehnologija ne more rešiti vseh problemov svetovne prehrane, vendar naj se to revolucionarno metodo v zakonitih okvirih s pridom uporablja.

Ključne besede: prehrana ljudi / genetsko spremenjena živila / biotehnologija / GSO

Gábor TARNAVÖLGYI ^a) in Eszter MOLNÁR
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Dept. of Marketing and Quality Management, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, e-mail: tarnag_hu@yahoo.com.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
S pomočjo ankete smo proučevali odnos potrošnikov do dodatkov v hrani. V raziskavi se je pokazalo, da so po mnenju potrošnikov dodatki v hrani precej nevarni. Glavni razlog za to je neznaje: polovica anketirancev ni zmogla opredeliti dodatkov v hrani ali E številk. Potrošnike smo tudi vprašali, če se zavedajo dodatkov v hrani. Večina ljudi je pokazala večjo stopnjo zavedanja, kot smo pričakovali, čeprav smo odkrili nekaj neverjetnih napačnih pogledov. Potrošniki imajo različno mneje o tehnološki potrebnosti dodatkov, čeprav večina ljudi misli, da so nekatri dodatki po nepotrebnem dodani hrani. Vloga dodatkov pri odločitvi za nek proizvod je različna; čeprav je večini potrošnikov vseeno glede tega, pa nekateri rajši izbereje proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina vprašanih potrošnikov bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke “brez dodatkov”.

Ključne besede: prehrana ljudi / živila / dodatki / varnost živil / potrošniki / odnos potrošnikov / ankete / Madžarska

Goran KUŠEC ^a), Gordana KRALIK, Antun PETRIČEVIĆ, Vladimir MARGETA, Zlata GAJČEVIĆ, Draženka GUTZMIRTL in Mario PEŠO
^a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac. of Agriculture, Dept. of Zootechnics, Trg svetog Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia, doc., dr., mag., e-mail: gkusec@pfos.hr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V prispevku so predstavljeni rezultati analize 27 klavnih trupov prašičev križancev. Prašiči so bili razdeljeni v dve skupini glede na terminalno pasmo očetov: v skupini pietrain je bilo 15 in v skupini duroc 12 klavnih trupov. Vse matere so bile križanke pasem švedski landrace in large white. Križanci so bili zaklani pri telesni masi približno 100 kg. Opravljene so bile meritve kakovosti klavnih trupov in mesa. Analize so pokazale, da so imeli prašiči iz skupine pietrain daljše klavne trupe (p<0,001). Konformacija šunke in površina dolge hrbtne mišice se med skupinama nista razlikovali (p>0,05). Prašiči v skupini pietrain so imeli značilno manjšo površino maščobe (p<0,05), kar predstavlja boljšo mesnatost prašičev te skupine z značilno nižjim razmerjem maščoba/meso (p<0,01). Med skupinama ni bilo razlik v odstotku kosti (p>0,05). Prašiči iz skupine pietrain so imeli značilno večji odstotek čistega mesa (p<0,001) in manj maščobe (p<0,01) v primerjavi s prašiči iz skupine duroc. Med skupinama so bile ugotovljene značilne razlike za vse lastnosti kakovosti mesa, razen za začetno pH vrednost, izmerjeno v šunki. Vse lastnosti kakovosti mesa so bile v dobro skupine duroc. Razdelitev mesa v pet kakovostnih razredov je pokazala, da je bilo pri skupini pietrain 85% in pri skupini duroc 15% vzorcev mesa v kakovostnih razredih PSE in RSE. Samo 15% vzorcev mesa iz skupine piterain je bilo razvrščenih v kakovostni razred RFN, medtem ko je bilo pri skupini duroc v ta kakovostni razred razvrščenih 58,33% vzorcev mesa.

Ključne besede: prašiči / pasme / pietrain / duroc / križanci / klavne lastnosti / meso / kakovost

Tímea KUPAI ^a) in Attila LENGYEL
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Guba Sándor 40, H-7401 Kaposvár, Hungary.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Avtorji so s pomočjo CT meritev spremljali rast tkiv pri treh različnih telesnih masah ovnov pasem madžarski merino (n=10), suffolk (n=10) in texel (n=10). Primerjava rezultatov meritev je pokazala vpliv pasme na volumen mišičnega tkiva pri vseh treh merjenih telesnih masah. Razlike v volumnu maščobnega tkiva niso bile statistično značilne, razen pri kategoriji od 5 do 7 kg. Zamaščenost jagenjčkov pasme madžarski merino je bila pri tej kategoriji primerna. V istem obdobju so imeli jagenjčki pasme texel značilno večjo vsebnost mesa v primerjavi z jagenjčki pasem suffolk in madžarski merino. Meritve kažejo, da so bili koeficienti rastnosti (b1), izračunani s pomočjo alorimetrične enačbe, za maščobno (0,86–1,4) in mišično tkivo (0,75–1,14) pri ovnih pasem texel in madžarski merino višji kot pri ovnih pasme suffolk. Avtorji bodo prihodnje raziskave razširili na proučevanje rasti tkiv in razvoja ovnov ter odkrivanje razlik med opazovanimi pasmami tudi na obdobje odrasle velikosti ovnov. Za podrobnejši in natančnejši opis rasti bo v prihodnje potrebno v raziskave vključiti večje število živali.

Ključne besede: ovce / jagnjeta / pasme / madžarski merino / suffolk / texel / rast / CT / maščobno tkivo / mišično tkivo / meso

Zoran ŠKRTIĆ ^a), Gordana KRALIK, Zlata MALTAR in Zlata GAJČEVIĆ
^a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac. of Agriculture, Dept. of Zootechnics, Trg svetog Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia, as., mag., e-mail: szoran@pfos.hr

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Vpliv spola na delež glavnih delov trupa in tkiv v prsih so proučevali na 30 puranih in 30 purah težkega tipa provenience Nicholas 700. Po 19 tednih pitanja je bilo iz vsake skupine naključno izbranih po 10 živali. Razlike v masi klavnih trupov med purani in purami so bile značilne (p<0,001). Purani so imeli značilno težja prsa (p<0,001) kot pure. Delež prsi v klavnem trupu se med purani in purami statistično ni razlikoval (p>0,05). Med purani in purami je bila ugotovljena tudi značilna razlika (p<0,001) v masi stegen, beder, krajcev peruti, perutnic in vratov. V primerjavi s purami so imeli purani značilno težja prsa (p<0,001). Bolj ugoden je bil delež mesa v prsih pri purah in se je med spoloma značilno razlikoval (p<0,001).

Ključne besede: purani / meso / spol / klavni deli / prsi / mišično tkivo

nadaljevanje na drugi strani