|
Acta agriculturae slovenica, suplement 1(avgust 2004),
145–151. |
PRIREJA MLEKA PRI KRAVAH V KONTROLI V ZADNJIH DESETIH LET NA HRVAŠKEM
Sonja JOVANOVAC
a),
Krešimir KUTEROVAC, Vesna BULIĆ in Damir RIMAC
a) Josip Juraj
Strossmayer Univ. of Osijek, Fac. of Agriculture, Trg Sv. Trojstva 3, HR-31000
Osijek, Croatia, prof., dr.
Pregledni
znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V študiji so obdelani rezultati kontrole prireje mleka za
obdobje desetih let na Hrvaškem. Število krav, vključenih v rejski program, je v
zadnjih letih močno poraslo. Gleda na skupno število krav je bilo leta 1994 v
rejski program vključenih 19,5% krav, med tem ko je njihov delež v letu 2003
narasel na 62,5%. V nasprotju z govedorejskimi obrati se je število družinskih
kmetij in velikost čred povečalo. Prav tako je naraslo število krav v kontroli
prireje mleka. V letu 2003 je bilo v kontroli 20,9% krav, pred devetimi leti le
8,9%. Na Hrvaškem prevladuje reja krav lisaste pasme (67,2%), nato krave
holštajnske pasme (31,8%) in krave rjave pasme (0,95%). Na družinskih kmetijah
se bolj zanimajo za povečevanje reje krav holštajnske pasme Prireja mleka po
pasmah (lisasta, holštajnska in rjava) je predstavljena ločeno za družinske
kmetije in govedorejske obrate. Pri vseh treh pasmah je zaznati občutno
povečanje mlečnosti ter odstotkov maščobe in beljakovin v standardni laktaciji
(305 dni), še zlasti od leta 2001 dalje. Povečana prireja mleka pri kravah v
kontroli za opazovano obdobje, pa tudi pozitivni trendi zadnjih let, kažejo
pogoje reje na Hrvaškem.
Ključne besede: govedo /
krave / molznice / mleko / prireja / kontrola / Hrvaška
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004),
153–159. |
RAZVOJ KOZJEREJE NA MADŽARSKEM
Ágnes PINTÉR
a), Gyula TOLDI in Sándor KUKOVICS
a) Univ. of
Kaposvár,
Faculty of Animal
Science,
Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Stopnja razvoja kozjereje je precej pod
evropskim povprečjem, stalež koz pa predstavlja le 10 % staleža ovc. Število
plemenskih koz znaša samo približno 60 000. Populacija izkazuje povprečne
lastnosti tako za prirejo mleka, kot mesa, je pa dobro prilagojena okolju.
Potreben je načrten napredek sedanje populacije koz in lokalnih pasem, da bi se
približali ravni reje v EU. Danes imamo na Madžarskem samo omejeno število
šistopasemskih čred (srnasta, sanska in burska), primernih za ta namen. Z
ohranjanjem obstoječih čistopasemskih čred in z njihovo pomočjo oblikujemo tri
nove mlečne pasme koz (madžarsko belo, madžarsko rjavo in madžarsko pisano
mlečno pasmo koz). Namen našega dela je bil ugotoviti sedanjo proizvodno raven
naše populacije koz na osnovi analize zbranih podatkov različnih genotipov koz.
Prikazali smo razlike v proizvodnih lastnostih med različnimi genotipi.
Ključne besede: koze /
pasme / mlečnost / dnevni prirast / Madžarska
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004),
161–167. |
REPRODUKCIJSKE LASTNOSTI KUNK GLEDE NA RAZLIČNO VSEBNOST TELESNE MAŠČOBE
Gábor Milisits
a)
in András Lévai
a)
Univ. of Kaposvár, Guba S. u.
40, H-7400 Kaposvár, Hungary,
dr.,
mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pri pasmi panonski beli kunec je bila določena vsebnost telesne
maščobe s pomočjo aparata za merjenje telesne maščobe pri malih živalih tipa
EM-SCAN SA-3153 (po metodi TOBEC). Glede na izmerjeno vsebnost maščobe je bilo
izbranih 18% najboljših in najslabših kunčjih samic ter 8
% najboljših in najslabših samcev, ki so jih med seboj parili
(zamaščene samice z zamaščenimi samci in suhe samice s suhimi samci). Samice z
visoko vsebnostjo telesne maščobe so imele boljšo stopnjo oploditve kot samice z
malo telesne maščobe. Nasprotno pa so samice z manj telesne maščobe imele večja
gnezda. Prav tako so imele samice z manj telesne maščobe več živorojenih
mladičev, vendar pa se je razlika med skupinama spremenila v primerjavi s
skupnim številom rojenih mladičev. Smrtnost mladičev v sesnem obdobju (do 21.
dneva starosti) je bila pri potomcih manj zamaščenih samic večja kot pri
potomcih zamaščenih samic. Kunčje samice z več telesne maščobe so imele v večini
večji delež oploditve, manjše potomce ob rojstvu, vendar pa zaradi manjše
smrtnosti mladičev v sesnem obdobju večje in težje potomce po 21. dnevu starosti
v primerjavi z manj zamaščenimi samicami.
Ključne besede: kunci /
reprodukcija / selekcija / maščoba / TOBEC
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004),
169–171. |
OHRANJANJE GENETSKE PESTROSTI PRI DAMJAKIH
Zoltán ZOMBORSZKY a), Miklós SZABARI, Éva KANGYALICS
in
Róbert TÓTH
a)
Univ. of Kaposvár, Fac. of
Animal Science, Guba Sándor u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary,
doc.,
dr.,
e-mail:
zzombors@mail.atk.u-kaposvar.hu.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Vrednost trofeje in telesna masa jelenov in
damjakov (Cervus elaphus, Dama dama),
živečih na Madžarskem, je po vsem svetu dobro poznana. V opravljeni študiji smo
testirali primernost metode za in vitro oploditev (IVF) pri govedu za
shranjevanje genetskega materiala ubitih moških in ženskih živali jelenov in
damjakov. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali je možno zbrati oocite ustreljenih
ženskih živali. V tem IVF poskusu smo uporabili tako zbrane oocite in po smrti
zbrane spermije. Rezultati so pokazali, da je mogoče zbrati po ustrelitvi
oocite, ki so sposobne zoreti in da je potrebno nadaljnje testiranje protokola
za govejo IVF.
Ključne besede: divjad /
genska banka / biotehnologija / Madžarska
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004),
173–178. |
VPLIV ZAUŽIVANJA DOBA (Quercus robur) NA ŠTEVILO JAJČEC V BLATU ČRNIH
SLAVONSKIH PRAŠIČEV, REJENIH NA PROSTEM
Krešimir SALAJPAL
a),
Danijel KAROLYI, Relja BECK, Goran KIŠ, Ivan VICKOVIĆ, Marija ĐIKIĆ
in
Damir KOVAČIĆ
a)
Univ. of Zagreb,
Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Science, Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb,
Croatia,
as.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo kemično sestavo doba (Quercus robur),
vsebnost tanina in njegovo sposobnost zmanjševanja izločenih jajčec z blatom pri
črnih slavonskih prašičih, rejenih na prostem. Skupno 20 črnih slavonskih
prašičev, okuženih s zajedavci, ki se običajno pojavljajo, smo naključno
razdelili v poskusno (E) in kontrolno (C) skupino. Prašiči v poskusni skupini so
bili krmljeni po volji z dobom, medtem ko so prašiči v kontrolni skupini
dobivali le 2 kg koncentratov na dan. Število jajčec v blatu (FEC) smo določili
pri vsakem prašiču pred in po zauživanju doba. Zmanjšanje števila jajčec v blatu
(FECR%) smo izračunali ločeno za gliste (Ascaris suum)
in druge želodčne in črevesne zajedavce (Oesophagostomum
spp., Strongyloides and Hyostrongylus sp.). Rezultati so pokazali, da je dob
s tanini bogata krma (65,6 g kg–1), ki lahko zmanjša izločanje FEC
pri prašičih, okuženih z želodčnimi in črevesnimi zajedavci. FECR% pri prašičih,
krmljenih z dobom, je znašalo 96,1 %. FECR% za A. suum in druge zajedavce
prebavnega trakta (Oesophagostom spp., Strongyloides and Hyostrongylus sp.)
je bilo 96,56% oziroma 93,55%. Ti rezultati kažejo, da je populacija zajedavcev
v prebavnem traktu zelo občutljiva na vpliv dobovega tanina v krmi. Tako
predstavlja paša doba veliko možnost pri kontroli zajedavcev prebavnega trakta
pri reji črnih slavonskih prašičev na prostem in zmanjšuje uporabo
antihelmentikov.
Ključne besede: prašiči /
pasme / črna slavonska pasma / reja na prostem / dob / Quercus robur / tanin /
zajedalci
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004),
179–184. |
VPLIV KOLOSTRALNE IMUNOSTI NA PRIRAST IN ZDRAVSTVENO STANJE PRI TELETIH
Jožica JEŽEK
a) in Martina KLINKON
a)
Univ. v Ljubljani,
Veterinarska fak., Klinika za prežvekovalce, Cesta v Mestni log 47, SI-1000
Ljubljana, Slovenija, as., dr., jozica.jezek@vf.uni-lj.si.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Teleta se rodijo brez lastnih imunoglobulinov (Ig). Le-te dobijo
šele po pitju kolostruma. Zadostna in pravočasna oskrba z njimi je ključnega
pomena za zdravje teleta. V raziskavo smo vključili 36 telet črno-bele pasme.
Spremljali smo jih od rojstva do starosti 24 tednov. Koncentracijo Ig v
kolostrumu smo določali s kolostrometrom, v serumu teleta pa posredno z
merjenjem aktivnosti encima gama glutamil – transferaza (GGT) in koncentracije
celotnih serumskih beljakovin (CSB). Merili smo tudi koncentracijo albuminov
(Alb) v prvem tednu starosti. Pri teletih smo redno spremljali zdravstveno
stanje ter ugotavljali prirast s pomočjo merjenja prsnega obsega. Povprečni
prirasti pri obolelih teletih so bili nižji kot pri zdravih, vendar razlika ni
bila statistično značilna. Statistična analiza je pokazala, da je količina Ig iz
zaužitega kolostruma vplivala na koncentracijo CSB in na aktivnost GGT, ne pa na
koncentracijo Alb v serumu telet. Čas prvega pitja kolostruma je statistično
značilno vplival na aktivnost GGT, ne pa na vsebnost CSB in količino Alb.
Koncentracija Alb v serumu se je pri moških in ženskih teletih razlikovala.
Ugotovili smo visoko statistično značilno korelacijo med količino Ig v
kolostrumu in vsebnostjo CSB v krvnem serumu preiskovanih telet ter statistično
značilno korelacijo med Ig v kolostrumu in aktivnostjo GGT. Aktivnost encima GGT
je v statistično značilni korelaciji z vsebnostjo CSB. Dobra oskrba s
kakovostnim kolostrumom je pomembna za zdravje telet, zelo pomemben pa je tudi
dober management.
Ključne besede: govedo /
teleta / kolostrum / imunologija / imunost / zdravstveno stanje
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004), 185–190. |
EKOLOŠKA PRIREJA KOT REGULATOR TRGA S PRAŠIČJIM MESOM NA OBMOČJU OSJEKA IN
BARANJE
Zdravko TOLUŠIĆ a), Gordana KRALIK
in
Vladimir MARGETA
a)
Josip Juraj Strossmayer Univ.
of Osijek, Fac. of Agriculture, Dept. of Agroeconomics, Trg svetog Trojstva 3,
HR-31000 Osijek, Croatia, e-mail:
ztolusic@pfos.hr, doc., dr., mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe potrošnikov po visoko
kakovostnem ekološko pridelanem mesu ter proučiti, v kakšnem obsegu ekološka
pridelava in kakovost tako pridelanga prašičjega mesa vplivata in uravnavata
trženje le-tega. Na osnovi rezultatov raziskave je mogoče zaključiti, da je
prašičje meso pomembno živilo v prehrani prebivalcev pokrajin Osjek in Baranja.
Več kot 80% anketiranih uživa prašičje meso vsaj enkrat tedensko. Cena in ne
kakovost je še vedno najpomembnejši kriterij za nakup mesa. Več kot 40 odstotkom
anketiranih ni pomemben izvor mesa in tretjina jih ne preveri ali je meso
zdravstveno neoporečno. Kljub temu da celotna populacija pozna ekološke načine
reje prašičev, skoraj tretjina od njih tega načina prireje prašičjega mesa ne
ocenjuje pozitivno. Polovica vprašanih za ekološko prirejeno meso ni
pripravljena plačati več, kljub temu da menijo, da je takšno meso kakovostnejše.
Tako ekološko pridelano prašičje meso trenutno nima pomembnega vpliva na tržne
tokove in uravnavanje trga, zato bo potrebno v prihodnje izpolniti nekatere
pogoje. V prvi vrsti se le-ti nanašajo na dvig kupne moči prebivalstva in
njihove ekološke zavesti ter na spremembe v prehranskih navadah ljudi v smeri
uživanja bolj zdrave hrane.
Ključne besede: prašiči /
ekološka reja / trženje / potrošniki / odnos potrošnikov / ankete / Hrvaška
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004), 191–193. |
IZRAČUN EKONOMSKIH TEŽ Z UPORABO ENAČBE ZA IZRAČUN DOBIČKA PRI HIPOTETIČNI
POPULACIJI PRAŠIČEV PASME MADŽARSKI LARGE WHITE
László CSATÓ
a), Zsófia VÍGH in István NAGY
a)
Faculty of Animal Science,
University of Kaposvár, Guba S. str. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, izr.prof.,
mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Enačbo za izračun dobička smo uporabili za izračun ekonomskih
tež pri hipotetični populaciji prašičev pasme madžarski large white. Velikost
populacije je bila stalna pri 100 svinjah, razporejenih v štiri enake starostne
skupine (12, 18, 24, 30 mesecev v povprečju). Povprečna doba med prasitvama je
bila po predpostavki 6 mesecev, vse svinje so bile osemenjena vsako leto. Delež
uspešnih osemenitev in delež odstavljenih pujskov je bil 85 % oziroma 90 %.
Povprečna velikost gnezda naj bi bila 10, tako da je bilo skupno število
odstavljenih pujskov na leto 1530. Vsako leto bi lahko po remontu prodali 25
izločenih svinj in 1505 prašičev. Ekonomska teža za število rojenih prašičev je
bil 1,1 EURA. Na osnovi primerjave ekonomske teže za število rojenih prašičev in
enoto proizvoda lahko zaključimo, da so na Madžarskem reprodukcijske lastnosti
zelo pomembne.
Ključne besede: prašičereja
/ prašiči / pasme / madžarski large white / ekonomika / ekonomske teže /
Madžarska
| Acta agriculturae
slovenica, suplement 1(avgust 2004), 195–200. |
PRIMERJAVA IN RAZVOJ MORFOMETRIČNIH LASTNOSTI ŽREBCEV IN KOBIL LIPICANSKE PASME
V KOBILARNI ĐAKOVO
Zoran ŠKRTIĆ
a),
Gordana KRALIK, Zlata MALTAR
in
Zlata GAJČEVIĆ
a)
Faculty of Agriculture Osijek,
Trg sv. Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia, doc., dr., mag., e-mail:
mbaban@pfos.hr.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Raziskavo smo opravili na 20 žrebcih in 20 kobilah lipicanske
pasme v kobilarni Đakovo, pri katerih smo izmerili 15 telesnih lastosti.
Raziskava je pokazala, da so konji lipicanske pasme v kobilarni Đakovo večjega
okvirja v primerjavi z lipicansko pamo v Sloveniji in Avstriji zaradi občasnega
uvoza žrebcev iz Madžarske in Romunije. V opravljeni raziskavi so žrebci imeli
statistično značilno večje telesne mere razen dolžine telesa in prsnega obsega.
Tudi kobile so imele malo večje telesne mere.
Ključne besede: konji /
pasme / lipicanec / telesne lastnosti / žrebci / kobile / Hrvaška
nadaljevanje na drugi strani
